Ustanovi oče Slovenske gimnazije
»Pretirano je reči‚ oče slovenske gimnazije‘. Slovenska gimnazija je otrok hotenja vseh koroških Slovencev. Jaz sem od nje pričakoval narodni preporod in to je naloga mlade generacije. Da pa nobeno človeško delo ni popolno, vemo vsi.« Tako je Tischler leta 1977 ocenil svojo vlogo pri ustanovitvi Slovenske gimnazije, ki se je prav pod njegovim ravnateljevanjem razvila v institucijo z velikim ugledom in veljavo.
Prvo šolsko leto na Slovenski gimnaziji / Das erste Schuljahr am Slowenischen Gymnasium. (ADT/ZRC SAZU)
Že pred ustanovitvijo Slovenske gimnazije se je Tischler močno angažiral za podporo šolskim sestram na šolah v Št. Petru v Rožu in v Št. Rupertu pri Velikovcu. Tako je dosegel, da sta obe šoli leta 1955 dobili pravico javnosti. Zavedajoč se finančne stiske pri delovanju šentrupertske šole, je Tischler na pomoč priskočil tudi kot pedagog. Dolga leta se je z avtobusom vozil iz Celovca v Št. Rupert in brezplačno poučeval šolajoča se dekleta. Leta 1947 je zaprosil šolske sestre v Št. Rupertu naj molijo za ustanovitev Slovenske gimnazije. Očitno se je dobro zavedal zahtevnosti projekta.
Ustanovitev Slovenske gimnazije v Celovcu je sovpadla z vrhuncem gonje proti odredbi o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945. Šolski minister Heinrich Drimmel je želel na neki način kompenzirati slovensko razočaranje nad tem, da se bo odredba odpravila. Tudi proti tej njegovi nameri so nemške nacionalistične organizacije na Koroškem sicer protestirale, a je zastopal stališče, da naj za to ne bile ne poklicane ne upravičene. Pri tem naj bi po Drimmlovem mnenju šlo za vprašanje pravične obravnave manjšine in za zunanjepolitične premisleke, h katerim naj bi sodilo tudi izpolnjevanje Avstrijske državne pogodbe.
Tischlerjeva dopisa rojakom o ustanavljanju Slovenske gimnazije /Zwei Schreiben Tischlers an die Landsleute über die Gründung des Slowenischen Gymnasiums, 25. 1. in/und 4. 6. 1956. (ADT/ZRC SAZU)
Zapisnik 1. seje učiteljskega zbora Slovenske realne gimnazije v Celovcu / Protokoll der 1. Sitzung des Lehrkörpers des Slowenischen Realgymnasiums in Klagenfurt, 24. 6. 1957. (ADT/ZRC SAZU)
Prva matura na Slovenski gimnaziji v Celovcu je bila 17. in 18. junija 1963 / Die erste Matura am Slowenischen Gymnasium in Klagenfurt fand am 17. und 18. Juni 1963 statt.
(ADT/ZRC SAZU)
Pravna podlaga za ustanovitev Slovenske gimnazije je bil 7. člen Avstrijske državne pogodbe, ki je v 2. odstavku določal, da imajo državljani iz vrst slovenske in hrvaške manjšine pravico do sorazmernega števila lastnih srednjih šol. Konec avgusta 1955 je Drimmel poslal koroškemu deželnemu šolskemu svetu pismo s predlogom, da se še isto jesen v skladu z Avstrijsko državno pogodbo ustanovi srednja šola za Slovence. Vendar so se nato priprave na ustanovitev precej zavlekle. Dekret o ustanovitvi Zvezne realne gimnazije za Slovence v Celovcu je prišel z Dunaja samo dan po Tischlerjevem 55. rojstnem dnevu, 9. maja 1957. Šolsko ministrstvo je nato 5. junija 1957 Tischlerju poverilo nalogo, naj vodi priprave za otvoritev Slovenske gimnazije. Prva seja učiteljskega zbora Slovenske realne gimnazije v Celovcu je bila sklicana za 24. junija 1957. Šolsko ministrstvo ji je z dekretom 28. julija določilo prostore na celovški realki Lerchenfeldstrasse 22. Poleg prostorske utesnjenosti (v profesorski zbornici sta bili tudi knjižnici za profesorje in dijake ter shramba za učila) je to pomenilo tudi popoldanski termin pouka. Prvotno ekipo je poleg Tischlerja, ki je poučeval matematiko, sestavljalo 7 učiteljev in 3 učiteljice. Prva konferenca celotnega učiteljskega zbora je bila 11. septembra 1957. Po opravljenih izpitih je bilo v prvi razred vpisanih 39 učencev, v drugega 35 in v tretjega 27, skupno torej 101 učenec. Težave je sprva povzročalo pomanjkanje učbenikov. Šola je bila izpostavljena številnim časopisnim napadom iz nacionalističnih vrst, češ da Slovenci naj ne bi imeli pravice do srednje šole. Pojavljale so se tudi trditve, da naj bi na njej poučevali učitelji iz Jugoslavije, čeprav je bilo jasno predpisano, da lahko na njej poučujejo samo polnokvalificirani učitelji z avstrijskim državljanstvom, slednje pa je bilo obvezno tudi za učence.
Zapisnik konference vsega učiteljskega zbora Državne gimnazije za Slovence v Celovcu / Protokoll der Konferenz des gesamten Lehrkörpers des Bundesgymnasiums für Slowenen in Klagenfurt, 11. 11. 1957. (ADT/ZRC SAZU)
S sklepom zveznega predsednika dr. Adolfa Schärfa 9. junija 1962 je bil Tischler imenovan za definitivnega ravnatelja. Ob prvi maturi leta 1963 je Državna realna gimnazija za Slovence dosegla polno število osmih razredov. Za predsednika prve maturitetne komisije je Drimmel določil Alberta Schreinerja, ravnatelja višje realke na vojaški akademiji v Dunajskem Novem mestu. Pisne naloge so mu odposlali 29. maja, ustne izpite v Celovcu pa je vodil 17. in 18. junija. Od skupno šestnajstih dijakov, pripuščenih k opravljanju mature, jih je zrelostni izpit 6 opravilo z oceno prav dobro, ostali pa z uspehom. Schreiner naj bi takrat rezultate komentiral s komplimentom: »Če ste vse to dosegli pri popoldanskem pouku, je to dokaz, da se na šoli vrši resno delo.« Spričevala je dijakom na slavnostni akademiji 23. junija podelil deželni glavar Ferdinand Wedenig.
V desetletju Tischlerjevega ravnateljevanja je Slovenska gimnazija zrasla na 15 razredov s 398 učenci in 22 profesorji. Slovesno otvoritev novih prostorov 18. junija 1975 je sicer Tischler dočakal, ko je bil že v pokoju. Vendar je že v času svojega ravnateljevanja dosegel zagotovilo dunajske vlade, da bo Slovenska gimnazija dobila zemljišče za njihovo izgradnjo.